Moje ime je Nemanja Bogdanov in prihajam s polj ravninskega severa Srbije. Že od malih nog sem svoj eskapizem zasledil v risanju. Ta preveč običajna otroška zabava je rasla v meni, risanje pa se še kar ni ustavilo. Domišljijo sem nahranil z gledanjem dokumentarcev legendarnega Sir Davida Attenborougha, Raya Mearsa, Brucea Parryja in seveda oddaje “Svet na dlani” z dragim Slobodanom Mićićem, ki so mi odprli okno v svet in me motivirali nekega dne oditi na avanture oziroma pustolovščine, ki jim odlično sledi blagovna znamka NAPAPIJRI.
.jpg)
Če bi se zmanjšal za dve kvaliteti, eno vrlino in eno pomanjkljivost, bi to bili strah in radovednost. Na srečo je radovednost premagala strah in zato sem se odločil, da grem na del planeta, kjer narava jasno pravi, da nisi dobrodošel. Tam se je rodil tisti drobni plamenček, dovolj majhen, da bi ga šepet ugasnil, a plamen kljubovanja, ki mi je rekel: "Želim iti tja, samo zato, ker mi ni dovoljeno".
Seznam želja je bil dolg. Obišči Japonsko! Ulan Bator in Mongolija, puščava Gobi? Seveda bi bilo to idealno. "Predstavljajte si, da se povzpnete na Olimp?" "Kateri je najvišji vrh na Balkanu?" Tu in tam sva imela te skoraj neskladne pogovore, ne zavedajoč se, da delava načrte.
Začelo se je naključno. Pojdimo s Transibirsko železnico! Najprej v Belorusijo, nato iz Moskve v Vladivostok in od tam na Japonsko. Na poti nazaj bi se lahko ustavili v Burjatiji, v Ulan-Udeju in končali v Mongoliji. Toda za vogalom je tudi Kitajska. Ko smo že tam, moramo videti Veliki zid. Z ledom obdana gorska krona, ki ovija Ulan Bator v Mongoliji, zamrznjeno Bajkalsko jezero v Rusiji, Sibirija kot najstrožji učitelj, ki bridko kaznuje vsako najmanjšo napako. Na tej dvomesečni poti smo se veliko naučili. Videli smo stvari, ki jih naša domišljija preprosto ne dosega.
Niti nismo uspeli priti do doma; že smo imeli nov načrt. Nov cilj. In tako ostane tudi po vsakem potovanju.
Na vseh mojih potovanjih je jakna najpomembnejši del oblačil, ki jih nosim! Vedno se trudim, da so moja oblačila čim bolj uporabna. Lahko rečem, da preveč pozornosti posvečam estetiki, vendar me je ta navidezna napaka rešila in pripeljala do še bolj temeljitega raziskovanja. Takrat sem odkril blagovno znamko NAPAPIJRI.
.jpg)
NAPAPIJRI sem že poznal. Nekoč sem se znašel v trgovini in poskusil jakno, takrat iskreno skeptičen. Želel sem videti, ali mi ustreza. Kako dobre fotografije bodo izpadle, sem si mislil in opravil svojo malo gimnastično rutino, ko pomerjam jakne.
Ne zleze mi na hrbet, ko se sklonim, a tudi ni preveč vrečasta. Rokavi so primerni in z rokami imam celoten obseg gibanja, v njej lahko praktično plezam. No, kapuca je vsestranska, lahko jo nosim kot šal ali kot kapuco, če je premrzlo. Stal sem v tej jakni in gledal tisto slavno norveško zastavo in se spraševal, ali je možno, da je bila popolna jakna ves čas pred mojim nosom.
Hitro sem šel domov. Gnala me je radovednost, kar je bilo naravno. Moral sem raziskati to blagovno znamko, ki je postala svetovni trend. Ali je mogoče, da je de facto glavni modni detajl te priljubljene znamke pravzaprav jakna, ki bo zdržala vse, kar počnem, medtem ko jo nosim?
Takrat še nisem vedel, zdaj pa vem - ja. O, kolikokrat - JA!
.jpg)
Če se vzpenjate po grozljivih pobočjih, kot sta Kavkaz ali soteska Vorotan, naj vam jakna ne bi oteževala premikanja rok. Če že, mora biti lahka, oprijeta in mora zagotavljati celoten obseg gibanja. Moja jakna NAPAPIJRI Rainforest je prav to. Sploh se nisem zavedal, kako popolnoma modularna in prilagodljiva je v resnici, dokler nisem doživel nesreče ob hoji po pečini. Spodrsnilo mi je, ko je padla apnenčasta skala in me je skoraj poslala v brezno. Telo je takoj nakazalo, kje so modrice, hlače so pokazale, kje bi bile raztrgane če bi bile tanjše, a jakna? Bila je malo prašna.
Želel sem si celo, da bi se malo strgala. Čisto malo, kar bi lahko popravil. Kot dokaz, da je bila nošena, vendar jo še vedno zlahka nosim po mestu. Izgleda enako kot je izgledala, ko sem jo kupil. In preživela je sotesko Vorotan, sotesko Enguri, ledenik Kavkaz / Chalaadi, Olimp (Mytikas), Kajmakčalan, Golem Korab, Černobil, še sam ne vem več kaj vse.
Od tistega dne do danes je edina opcija, ko gre za jakne, NAPAPIJRI. Želel sem imeti modele vseh sezon v svoji garderobi! In tega se še vedno držim, ko se bo kolekcija za jesen/zimo končala. Ne vem, katere artikle bi najprej izpostavil - jakne, brezrokavnike, puloverje ali hlače ... Ja, jakne so zame nujne, a drugim jesenskim kosom se nisem mogel upreti. So kot nalašč za vetrovne dni, ki jih preživim v Novem Sadu, pa tudi za vse dogodivščine, na katere se nameravam podati.
.jpg)
Do zdaj jih je bilo veliko. O njih bi lahko govoril več dni. V prihodnosti jih bo še več. In prepričan sem, da bodo ob vsaki od njih, pa tudi pri vseh ostalih dogodivščinah, moji zvesti spremljevalci NAPAPIJRI jakne in artikli, s katerimi sem napolnil svojo garderobo to jesen.
Poiščite jih v trgovinah Buzz ali na spletu in si drznite osvojiti svet v njih.
